Smerniki: malo za zabavo, malo zares…

Vse se je začelo na enem od hudih Balatonov, ko sem izgubil ta mali smernik na Quadu.

In mi že letijo $$$ pred očmi….E Ne! Ne boste vi mene….! To si bom sam naredil!

No, ni kar tako enostavno, kot se mogoče sliši. To vem zdaj bolje, kot takrat..

Delati modele, kalupe in izdelke iz kompozitnih materialov zahteva kar nekaj prakse in znanja, naj poučnejše pa so napake, sploh tiste ki te udarijo po žepu. E to je moje področje…

Dobro, zdaj pa k smernikom.

Če lahko delam zase lahko še za koga drugega…. In gruntam kaj naredit in kako in ko končno nagruntam pokličem Davida, da mu povem kaj sem nagruntal, on pa me prehiti in reče: ej ma nrdi fristajl smernik za travo…. E, pa glih tu sm mislu (Zgodba uči: nič ne mislit, kar Davida pokliči!

Najprej rabiš model...

Pred tem sem se ukvarjal z vprašanjem: zakaj eni smerniki delajo drugi ne in zakaj iz enih drsi trava iz enih drugih pa ne…. Odgovor sem očitno našel.

Tehnični del: Tukaj bi zdaj lahko modroval do onemoglosti….vendar verjamem, da marsikaj že veste in bom izpostavil le meni zanimivejša področja povezana s freestyle travnim smernikom.

V freestajlu so brzine relativno nizke, smernik mora biti kratek. Zato je praktično brez vzgona in ima relativno veliko površino, da je uporaben že pri pospeševanju. Vzgon (lift) mu povečaš, če je narejen bolj kot klin (gledano odspredaj). Večja kot je hitrost, bolj ga tišči – iztiska iz vode. Če ja travni mora biti nagnjen nazaj za več kot 43 stopinj. S tem nagibom mu podaljšaš horizontalno vodno linijo za 20 %. S tem si povečal upor in izgubil cca 50% vzgona (lifta). Zato ga moraš odebeliti za 20% če hočeš da »dela« kot normalni smerniki. Uff…

Potem dodaš željeno glavo (power, tutle, us,…) in narediš dvodelni kalup.

Kaj pa tišči travo navzdol po smerniku? Ja pritisk vode v sprednji rob smernika (stranski upor vode deluje horizontalno in ne vleče trave navzdol. Torej moraš povečati okroglino sprednjega roba (leading edge), s tem si spet povečal upor…. Evo, Danilo, zdaj smo pri brušenju (ostrenju) sprednjega roba. Bolj kot je oster manjši je upor, hitreje greš. Vendar dila v vožnji pravokotno na veter (to kar peglamo gor in dol) nikoli ne gre »ravno« saj je neprestano pod večjim ali manjšim kotom (angle of attack), s premcem v veter. Dejansko ves čas malo slajdamo, ves čas nam malo krmo odnaša. Torej je tudi smernik neprestano v neidealnem položaju – malo je postrani. In bolj kot je oster sprednji rob, prej zaspina, bolj kot je okrogel bolj je spin off frendli.

Togost / flex: Idealni smernik bi bil popolnoma tog. Na ta način bi vso moč iz jadra spremenil v hitrost. Vendar naši smerniki niso absolutno togi. Upogibajo se levo – desno (kar pripomore pri preprečevanju spin ofa) nezaželjeno pa je rotiranje (kot da ga hočeš naredit kot sveder) saj se mu pri tem popači profil in zaspina. Ker večina industrije dela iz G10 materiala bodo flex jemali za željen pojav, po moje pa je to bolj nemoč kontrole flexa, razen z debelino. Torej pri G10 je trši smernik edino debelejši, kar pa pomeni nekonkurenčnost pri slalom – race segmentu. Tam je plac za kalupirane smernike, ki omogočajo naslednje:

Da se malo ohladimo… naredimo šotor! Da nam ga ne odpihne ga moramo privezati vsaj s 4 špagami. Če jih je več, še boljše. Enak efekt, pri dovolj velikem šotoru, dobimo tudi če špage zvežemo navznoter šotora. In če iz ene strani še posebej piha, tam damo več špag. In enako je pri kalupiranih smernikih. Da se ne zvijajo oz, da se zvijajo samo tam kjer si to želimo je treba »zajle« položit tako, da španajo tam kjer je to potrebno. Torej v smerniku je sredica, notranji plašč in zunanji plašč, vsak s svojini lastnostmi. Vsak, ki to dela ima svoj recept, jaz sem to naredil v prototi9pu smernika za freerajd oz en blagi race, za travo.

Continue reading Smerniki: malo za zabavo, malo zares…